Bolečina v mišicah: vse kar morate vedeti o vzrokih in zdravljenju
-
taqqof@gmail.com
- Posted on
Bolečina v mišicah je vsakomur zagotovo dobro poznana, koliko ljudi pa zares ve kaj mišice pravzaprav so? Mišice so deli mehkega tkiva, ki na eni strani skrbijo, da lahko človek živi aktivno življenje, na primer preteče maraton, na drugi strani pa človeku omogočajo tudi mirovanje in sprostitev, na primer preko premikanja pljuč in utripanja srca.
Ko uporabimo izraz bolečina v mišicah, imamo največkrat v mislih boleče skeletne mišice. To so najpogostejše mišice v telesu, ki sodelujejo s kostmi, kitami in vezmi ter človeku omogočajo premikanje. Bolečini v mišici strokovno rečemo mialgija. Lahko je kratkotrajna in se pojavi po vadbi ali gripi, včasih pa se razvije v kronično in močno vpliva na kvaliteto življenja.
Kateri so najpogostejši vzroki za nastanek bolečine v mišicah?
Bolečina v mišicah je pogosto povezana s stresom, ki lahko vodi v mišično napetost in s prekomerno obremenitvijo. V nekaterih primerih pa je bolečina v mišicah znak drugih, resnejših zdravstvenih stanj. Najpogostejši vzroki za mialgijo so:
- Travmatične poškodbe, pri katerih najpogosteje pride do natega mišice, ko se mišica strga. Druga najpogostejša poškodba pa je kontuzija mišice pri kateri se zaradi poškodovanih mišičnih vlaken in vezivnega tkiva pojavi krvavitev v mišico. Pri travmatičnih poškodbah so pogosto poškodovani tudi drugi deli mišično skeletnega sistema.
- Okužbe, bodisi virusne ali bakterijske. Ko virus ali bakterija napadeta človeško telo, se to postavi v bran, tako da sprosti bele krvničke. To vodi v vnetni odziv, ki se lahko kaže z bolečimi mišicami. Dobra novica je, da so boleče mišice pravzaprav znak, da se telo bori proti infekciji. Včasih pa lahko mikroorganizem neposredno napade mišično tkivo in vodi v lokalno vnetje specifične mišice.
- Kronične mišične bolezni ali miopatije, ki prizadenejo skeletna mišična vlakna in jih oslabijo. Miopatije so lahko podedovane ali pridobljene. Podedovana miopatija je mišična distrofija pri kateri pride do napredujočega propada mišičnih tkiv. Do pridobljenih miopatij pa lahko pride zaradi toksinov, kot so alkohol in zdravila, zaradi hormonov, na primer pri prekomernem ali nezadostnem delovanju ščitnice, zaradi okužb in zaradi elektrolitskih neravnovesij, na primer kalija ali magnezija.
- Sindromi kronične bolečine, ko bolečina traja več kot tri mesece. Kronična bolečina je eden izmed najpogostejših vzrokov za iskanje zdravniške pomoči. V to skupino spadata fibromialgija in sindrom kronične utrujenosti.
- Živčnomišične motnje, ki vplivajo na povezavo med mišicami in živci. V to skupino spadajo vsa stanja, ki vplivajo na živčne korenine, živčne pleteže, periferne živce in mišična vlakna.
- Zmanjšanje krvnega pretoka v mišico, do katerega lahko pride zaradi krvnega strdka ali pritiska hudih oteklin.
- Rakava obolenja, ki izvirajo iz mehkih tkiv, kot je mišično tkivo. To so redki raki, ki se jim strokovno reče sarkomi in lahko povzročijo bolečine v mišicah.
“Bolečina v mišicah je pogosta posledica napora ali poškodb, a s pravim pristopom jo lahko omilimo in preprečimo njen ponovni nastanek.”
Kakšne so metode zdravljenja bolečine v mišicah?
Metoda zdravljenja bolečine v mišicah bo odvisna od vzroka za njen nastanek. Običajno zadostuje že upoštevanje naslednjih nasvetov:
- Poskrbite za dovolj počitka.
Mišični stres, ki nastane zaradi prekomerne obremenitve zahteva določen čas za celjenje. Nadaljnja obremenitev lahko vodi v resnejše poškodbe in kronično stanje. - Na boleče področje nanesite tople ali hladne obkladke.
Kadar je bolečina povezana s togostjo mišic ali s slabo prekrvavitvijo bodo najbolj učinkoviti topli obkladki. Toplota namreč poveča pretok krvi in hranilnih snovi v bolečo mišico. Koristni so tudi kot del ogrevanja mišic pred aktivnostjo in proti bolečinam v velikih mišičnih skupinah, kot so stegenske mišice. V primeru poškodbe, recimo pri nategu mišice, se priporočajo hladni obkladki. Zaželeno je hlajenje v 20 minutnih intervalih večkrat dnevno. Mraz upočasni pretok krvi, zmanjša oteklino in bolečino. - Zmasirajte razbolel predel.
Masaža zmanjša togost mišic, odpravlja krče in obnovi pretok krvi v bolečih mišicah. - Uporabite protibolečinska zdravila brez recepta.
Zdravila, ki se lahko dobijo v lekarni brez recepta in delujejo protibolečinsko ter protivnetno so NSAID, nesteroidna protivnetna zdravila. V to skupino spadata aspirin in ibuprofen. - Prilagodite si delovno okolje.
Če vaše delo zahteva dolgotrajno sedenje, poskrbite za pogoste premore in enostavne raztezne vaje. Ne pozabite tudi na ergonomsko prilagoditev delovne mize in stola. - Pomagajte si z brinovim mazilom.
Brinove jagode so bogate z eteričnimi olji in flavonoidi, ki delujejo kot močni antioksidanti in lahko pomagajo zmanjšati vnetje. Raziskave z brinovim oljem so pokazale, da je brinovo eterično olje zmanjšalo celične poškodbe s povečanjem aktivnosti nekaterih encimov. Raziskovalci so to pripisali visoki koncentraciji monoterpenov v olju. Dokazano je bilo tudi njegovo od odmerka odvisno analgetično delovanje ob nanosu na kožo zlasti zaradi zaviranja aktivnosti ciklooksigenaze-2. - Pomagajte si z mazilom arnike.
Arnika se že stoletja uporablja kot naravno zdravilo proti bolečinam v mišicah in sklepih. V arniki je približno 150 različnih bioaktivnih sestavin, nekatere med njimi so antioksidanti in citoprotektivi, ki ščitijo človeške celice. Ob nanosu arnike na kožo, ta dokazano lajša bolečine. Raziskave so pokazale, da pri osteoartritisu rok, arnika deluje enako dobro kot lokalna nesteroidna protivnetna zdravila. Prav tako naj bi arnika zagotovila lajšanje bolečin v mišicah še tri dni po ekscentrični vadbi, ki na primer vključuje počepe in sklece.
Viri
Lee HH, Chen CC. Myalgia! Where does it come from? Acta Neurol Taiwan. 2023 Dec 30;32(4):230-239. PMID: 37967833.
Mense S. Muscle pain: mechanisms and clinical significance. Dtsch Arztebl Int. 2008 Mar;105(12):214-9. doi: 10.3238/artzebl.2008.0214. Epub 2008 Mar 21. PMID: 19629211; PMCID: PMC2696782.
Höferl M, Stoilova I, Schmidt E, Wanner J, Jirovetz L, Trifonova D, Krastev L, Krastanov A. Chemical Composition and Antioxidant Properties of Juniper Berry (Juniperus communis L.) Essential Oil. Action of the Essential Oil on the Antioxidant Protection of Saccharomyces cerevisiae Model Organism. Antioxidants (Basel). 2014 Feb 24;3(1):81-98. doi: 10.3390/antiox3010081. PMID: 26784665; PMCID: PMC4665443.
Raina R, Verma PK, Peshin R, Kour H. Potential of Juniperus communis L as a nutraceutical in human and veterinary medicine. Heliyon. 2019 Aug 31;5(8):e02376. doi: 10.1016/j.heliyon.2019.e02376. PMID: 31508527; PMCID: PMC6726717.
Widrig R, Suter A, Saller R, Melzer J. Choosing between NSAID and arnica for topical treatment of hand osteoarthritis in a randomised, double-blind study. Rheumatol Int. 2007 Apr;27(6):585-91. doi: 10.1007/s00296-007-0304-y. Epub 2007 Feb 22. PMID: 17318618.
Pumpa KL, Fallon KE, Bensoussan A, Papalia S. The effects of topical Arnica on performance, pain and muscle damage after intense eccentric exercise. Eur J Sport Sci. 2014;14(3):294-300. doi: 10.1080/17461391.2013.829126. Epub 2013 Aug 16. PMID: 23947690.
